Ana səhifə

Hermann Hesse (1877 1962)


Yüklə 19.18 Kb.
tarix14.06.2016
ölçüsü19.18 Kb.
Hermann Hesse (1877 – 1962)

Bil je nemški pripovednik, ki so ga zaradi njegovih pacifističnih spisov v Nemčiji ostro napadli. Do leta 1903 je živel med Nemčijo in Švico. Leta 1911 je opravil dolgo potovanje v Indijo, ki ga je globoko zaznamovala v njegovi duhovnosti in duševnosti. Ko je dosegel literarno slavo, se je preselil v Švico in tam ostal vse življenje. Za njegova pripovedna dela je značilna avtobiografska tematika, svoje- vrstna sinteza tradicionalnega nemškega razvojnega romana in modernega idejnega romana, s številnimi eseističnimi prvinami. Leta 1946 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Njegova najbolj znana dela so : Stepski volk (1927), Narcis in Zlatoust (1930), Demian (1919), Igra steklenih biserov (1943), Peter Camenzind (1904)...Ob izidu Siddharte leta 1922 je bil Hermann Hesse že uveljavljen pisatelj. Hesse je Siddharto označil kot »indijsko pesnitev«. Roman je napisan v nadvse izvirnem jeziku, ki staplja liriko in epiko, pripovedovanje in meditacijo, mistično vzvišenost in čutnost v dovršeno odmerjeno mešanico, ki očara in spodbuja k razmišljanju.



Siddharta je roman o romanju junaka – soimenjaka tistega Siddharte Gotame, ki je postal Buda, o njegovi vzorčni poti do polnosti bivanja. Siddharta odklanja dogmo in postavlja v središče, po avtorjevih besedah, »ne spoznaje, marveč ljubezen do življenja,« induktivnega zlitja z vsem bivajočim, s tem, da človek najde samega sebe, kar je cilj njegovega bivanja.

Opis Zgodbe
Siddharta, sin Brahmana, je bil z modrostjo straršev in učiteljev vzgojen v svečenika.

Govinda, njegov prijatelj, ki ga je ljubil in nadvse občudoval, mu je vedno stal ob strani. Kljub temu, da ga je vsa okolica občudovala, se je Siddharta počutil v svoji modrosti nezadoščen in nezadovoljen v sebi. Zato je skupaj z Govindo zapustil očetovo hišo in se odpravil k asketom, da bi postal saman (kdor se načelno odreka vsem užitkom, ugodju življenja).


Tam sta živela 3 leta, se naučila (postiti -čakati - misliti) in skušala z meditacijo uiti Jazu. Ker jima to ni bilo dovolj sta se odpravila k Budi Gottami, ki naj bi dosegel nirvano in ušel krožnemu toku. Budo sta takoj prepoznala po notranjem miru in po hoji, ter poslušala njegov govor. Govinda je bil nad njegovim naukom navdušen in se odločil, da bo ostal pri njem. Toda Siddharta ga je zapustil, ker je bil mnenja, da si z njegovim naukom ne more nič pomagati in se odločil iskati sam svojo pot . Med potjo razmišlja in ugotovi, da vse to, kar so ga do tedaj naučili starši in učitelji vodi stran od Jaza. Ugotovi, kako lep je svet in želi spoznati samega sebe-svoj Jaz. Na poti sreča perico, ki mu ponuja ljubezen, a on se zanjo ne zmeni. Sreča tudi brodarja, ki ga za zameno za njegovo prijateljstvo pripelje čez reko. Siddharta kmalu pride v mesto. Tam spozna bogato prostitutko Kamalo, ki ga nauči radosti ljubezni in ga seznani z bogatim trgovcem Kamasvanijem. Ker ima srečno roko za kupčije postane kmalu trgovčev cenjen sodelavec. Do vseh ljudi se vede ravnodušno. Enako lepo sprejme trgovca, kot tudi berača. Posle sklepa, kot da mu ti nič ne pomenijo in včasih ustvaril dobiček, drugič pa izgubo in se pri tem nasmeji. Gre mu namreč samo za strast, ki jo je pri tem občuti. Pohlepa pri trgovanju ne občuti. Ker Siddharta postaja bogat, začne obiskovati Kamalo vsak dan ter počasi postaja njen prijatelj, učenec in ljubimec. Tako živi Siddharta pri ''ljudeh otrocih'' (kakor jih je on imenuje) in okusi bogastvo, naslado in moč. Siddharta je te ljudi ljubil in jih hkrati zaničeval, saj so se prepirali in belili glave za stvari, ki mu niso nič pomenile (denar, užitek, čast). Toda čez čas ima iz svojega dobička Siddharta svojo hišo, svoje služabnike in svoj vrt. Vse bolj postaja podoben ''ljudem otrokom''. Postal je pohlepen in okruten. Začel je piti, jesti meso, kockati in na veliko zapravljati. Nekega dne pa se zamisli in ugotovil, kako je njegova notranjost prazna. Pristal je v brez smiselnem krožnem toku, v igri, ki se imenuje ''sansara''. Še zadnjič spi s Kamalo in izgine brez vsakršne sledi. Prehodi gozd in pride do mesta, kjer živi brodar. Hotel se je namreč vreči v reko in napraviti samomor, a naenkrat zasliši besedo ''Om'' in padel v globok spanec. Ko se zbudi, ugotovi, da je stari Siddharta umrl in da je pred njim novo življenje. Ob njem sedi Govinda, ki ga sprva ne prepozna, saj je Siddharta oblečen kot bogataš. Po kratkem pogovoru gre Govinda dalje. Siddharta ugotovi, da ga je do sedaj znanje oviralo na poti do njegovega Jaza. A ker je pri ''ljudeh otrocih'' izgubil svoje veščine (postenje -čakanje - mišlenje ) in jih zamenjal za (čutno naslando - udobje - bogastvo ), ugotovil, da mu noben učitelj ni moral pokazati poti do Jaza, temveč da si je pot do Jaza našel sam s svojimi izkušnjami. Siddharta poišče brodarja in ga prosi, če lahko ostane pri njem in se od njega in reke uči. Brodar Siddharto sprejme ter ga nauči upravljati brod, poslušati reko in glas življenja, ki teče v njej. Siddharta se zopet nauči (postiti-čakati-misliti) in ugotovi, da lahko premaga vse težave, če le premaga čas. Tako mine nekaj let, do dne ko želi veliko romarjev prečkati reko. Vsi so napoteni k umirjajočemu Budi Gotami, da se poslovijo. Med nijmi je bila tudi Kamala z njenim sinom. Pred vožnjo z brodom jo piči kača in ob Siddharti umre. Njen in Siddhartin 11-letni sin, Siddharta, ostane pri Siddharti in brodarju. Sin, ki je navajen razkošnega življenja, Siddharto zaničuje, ker je do njega prijazen in ga ne tepe. Sin nekega dne pobegne. Siddharta mu sicer sledi, a ga brodar prepriča, da mora pustit sinu iti svojo pot, tako kot jo je šel on. Siddharta še dolgo časa žaluje za sinom. Nekega dne sedi z brodarjem ob obrežju in posluša reko. Premišluje o ljudeh, živalih, rastlinah, stvareh in ugotovi, da ima pravico obstajati. Ugotovi, da je vse to sestavni del življenja, da se vse to stopi v en sistem in da je on en del tega sistema. Naenkrat sliši ''Om'' iz reke, postane miren in ugotovi, da mu je uspelo. Ko brodar vidi, da je njegovo delo opravljeno, saj Siddharta prav tako kot on odkrije smisel življena, se poslovi od Siddharte in odide v gozd umreti.
Nekaj let po brodarjevi smrti sliši Govinda za starega modrega brodarja (Siddharti) in se odpravi k njemu, da bi slišal njegov nauk. Govinda prepozna v brodarju njegovega starega prijatelja in je vesel, da ga zopet vidi. Siddharta razloži Govindi, da ni pomembno, da iščeš, ampak, da prepoznaš. Govinda ga ne razume in ga vedno znova sprašuje po nekem nauku. Siddharta skuša Govindi razložit, da modrost ni prenosljiva. Dopove mu, da naj ne skuša sveta razumeti, ampak, da ga mora ljubiti. Govinda vidi v tem nasprotje z Gotamovim naukom in se s tem ne strinja. Ko se hoče poslovit od Siddharte, ga Siddharta prosi, da naj ga poljubi na čelo. Govinda ga poljubi, nato pa zagleda pred seboj reko stotine obrazov, ki se neprestano spreminjajo ampak so vsi enaki Siddhartovemu oz. reka začne prikazovati njegovo življenje. Govinda v Siddharti prepozna Budo in se mu globko prikloni.
Citati (Hermanna Hesseja)

»Če sovražite neko osebo, sovražite na njej nekaj, kar je del vas. Kar ni del nas samih, nas ne moti.«

»Znanje lahko posredujemo, modrosti ne. Človek jo lahko najde, jo živi, lahko ga napolnjuje in podpira, ne more pa razglaševati, da jo uči.«

»Moža moči uniči moč, moža denarja denar, podredljivega uslužnost, iskalca užitkov užitek.«

»Brez besed, brez pisanja in brez knjig ne bi bilo zgodovine, koncept človeštva ne bi mogel obstajati.Kajti tudi najbolj otročja zastrupljenost z napredkom bo kmalu prisiljena priznati, da imajo pisanje in knjige funkcijo, ki je večna. Postalo bo očitno, da so besedne formulacije in analiza teh formulacij s pomočjo pisanja ne le pomembna pomoč, marveč edini način, ki človeštvu omogoča obstoj zgodovine in samozavedanje.«

»Ljudje s pogumom in značajem se drugim vselej zdijo slabši.«



Odlomek (pogovor med Siddharto in Govindo)

»Vprašaj reko po tem, prijatelj! Poslušaj jo, kako se ob tem smeje! Ali si zares prepričan, da si uganjal svoje norosti, zato da bi jih prihranil sinu? In da moreš svojega sina obvarovati pred sansaro? Kako pa? Z naukom, z molitvijo, z opominjanjem? Ljubi, ali si čisto pozabil tisto zgodbo, tisto poučno zgodbo o brahmanskem sinu Siddharti, ki si mi jo nekoč pripovedoval tukaj na tem kraju? Kdo je samana Siddharto obvaroval pred sansaro, pred pohlepom, pred norostjo?«

Osebe:
Siddharta je glavni junak zgodbe, ki išče smisel svojega življenja.

(V starem indijskem jeziku pomeni Siddharta : '' tisti, ki je dosegel cilj'' )



Govinda je Siddhartov prijatelj in spremljevalec. Je človek, ki vedno išče in potrebuje Učitelja, ki mu lahko sledi. (V hinduizmu je Govinda ime Krišne, osmega zemeljskega utelešenja glavnega boga Vishnuja)

Gotama je v knjigi prikazan kot Buda.

Kamala je bogata prostitutka, ki je sicer modra ženska. (V Indiji je Kama bog ljubezni)

Kamasvami je bogat trgovec. (Prevedeno bi Kamasvami pomenilo ''Gospod, ki ti izpolni vse želje'')

Vasudeva je brodar, ki mu je voda-reka sveta in kot prijateljica. (V Indijski mitologiji je Vasudeva rešil Krišno in jo pripeljal čez reko)

Moje mnenje o knjigi

Globoki smisel te knjige je name uplival zelo pozitivno, pripravi te v razmišljanje kaj pravzaprav hočeš storiti v svojem življenju oz. ali želiš slediti svoji poti. V tej knjigi mislim da je skrit najmočnejši nauk sveta:' Svojo pot, življenje si mora skovati vsak posameznik sam. Starši, učitelji pa ti pri tem lahko pomagajo, ne smejo pa te ovirati.' Vendar mislim, da v današnjem času takšna popolnost obstaja zelo redko, saj ljudje ne znajo ustaviti časa in se posvetiti sebi. Nevoščljivost, hinavščina, požrešnost na žalost prepogosto živijo v dušah ljudi, in ljudje začnejo pozabljati kaj je njihov pravi jaz, kaj je lepota, prava ljubezen, odkritost. Zato spoštujem ljudi, ki vseeno pišejo o takšni lepoti in s tem izrazijo upanje, da bodo ljudje nekoč spet spoštovali najvrednejše stvari v življenju in pustili svoji avri, duši naj zažari v svoji naravni lepoti.



HERMANN HESSE



Petra Boh 3B/B


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©kagiz.org 2016
rəhbərliyinə müraciət